Skriti vpliv

Na naše razmišljanje ima vpliv skupek vtisov iz našega okolja. To je vpliv, ki prihaja iz medijev, od prijateljev, lastne družine in še mnogih drugih dejavnikov. S pomočjo vseh teh vtisov tvorimo lastna mnenja, poglede in celo osebnost. Zaradi tega bi se lahko prav za prav vprašali, če je katera koli naša odločitev res nepristransko naša ali je le posledica našega okolja.

V tem članku se bomo osredotočili predvsem na vpliv medijev na določene bolj preproste dele našega življenja. Ravno ti na prvi pogled nepomembni deli lahko nosijo globlji vpliv na naš pogled nase in ljudi okoli nas. Osredotočili se bomo na modo, glasbo in videz ter na to, kako lahko tej dejavniki vplivajo na tvorbo stereotipov in obsodbo ljudi.

Glasbo svobodno poslušamo in jo slišimo skoraj povsod. Za večino nas je to nekaj, kar lahko vpliva na naše razpoloženje in prinese veliko različnih čustev ob poslušanju določenih glasbenih zvrsti.

Tako kot se ljudje med seboj razlikujemo glede na videz, osebnost, misli in mnenja itd., so nam tudi všeč različne stvari. Enako velja za glasbo, kjer ima vsak od nas svoje glasbene preference. Zaradi tega glasbeni okus mnogi še vedno uporabljajo kot presojo celotne osebe.

Dandanes je običajno nekoga soditi na podlagi glasbe, ki mu je všeč, kljub temu da so glasbene preference večinoma subjektivne. Toda zakaj se glasbeni okusi tako razlikujejo in zakaj čutimo potrebo po kritiziranju tistih z okusi, ki se ne ujemajo z našimi?

Nekatere glasbene okuse je mogoče oceniti bolj kot druge. Na primer trap/rap glasbo starejše generacije običajno štejejo za »neprimerno, neolikano, nespoštljivo« (ghetto), medtem ko je med najstniki precej priljubljena. Country glasba ali tako imenovana narodno zabavna glasba, velja za “božansko, sveto” zaradi osnove običajnih besedil. Klasično glasbo vidimo in jemljemo za “zastarelo, dolgočasno”, ker je brez besedila, ki je dandanes zelo pomemben del pesmi, ki jih poslušamo in zaradi uporabe instrumentov brez elektronskega urejanja. Pop oz. popularna glasba velja za dolgočasno, precenjeno, nekvalitetno”, ker je najbolj predvajan žanr na radijskih postajah. Glede na tak pogled do glasbenih žanrov na podoben način obsojamo in vidimo tudi ljudi, ki jih poslušajo. Pri nas pa lahko opazimo tudi obsojanje glasbe in ljudi glede na jezik, v katerem je bilo besedilo pesmi napisano. Ker večina mladih posluša glasbo v angleščini, imajo zato drugačen pogled na tiste, ki na primer poslušajo ti. »balkanske pesmi«, ki so seveda v drugem jeziku.

Najbolj pomembna stvar bi morala biti, ali umetnik oz. izvajalec nekomu prinaša užitek v življenje ob poslušanju njihove glasbe. Če ta užitek nikomur ne škodi, se je nenavadno in arogantno norčevati iz tega posameznika, ker uživa v določeni glasbeni zvrsti. Mi nismo tisti, ki odločamo o tem, kaj je »prava« ali »dobra« glasba, ki bi jo vsi morali poslušati. Sramovanje povezano z glasbo, ki jo radi poslušamo, bi se po mojem mnenju, moralo prenehati.

Ko srečamo, človeka je očitno, da je prva stvar, ki ji posvetimo pozornost, njegov/njen videz, in sicer kako je ta oseba oblečena, kakšne lase ima, ali nosi na obrazu ličila, kakšno obliko oz. tip telesa ima njegova/njena višina, itd. Vse to je nekaj, kar upoštevamo, ko presojamo lepoto nekoga. Ampak kako vemo, kaj je lepo in kaj ne? Kako mora biti videti oseba, da jo označimo kot lepo in se s tem predsodkom strinja večina ljudi?

Prav tu začnejo igrati vlogo lepotni standardi, ki jih večina od nas pozna, saj veliko časa preživimo na različnih vrstah medijev, ki nas »učijo« in kažejo, kaj je »prava« lepota. Ob slikah idealne lepote, ki nas vsakodnevno bombardirajo, zlahka pozabimo, da so standardi lepote poljubni in se zelo razlikujejo od kulture do kulture in čez čas.

Če se osredotočimo le na lepotne ideale v svoji okolici, vemo, da dobivamo največji vpliv iz zahodnega dela sveta. Od žensk se pričakuje, da morajo biti vitke, vendar ne preveč vitke, obilne, vendar ne preobilne do mesta, kjer imate trebušček. Idealna oblika telesa se primerja z obliko peščene ure, kar pomeni, večja zadnjica in prsi ter ožji boki z ravnim trebuhom. Obraz mora biti videti zelo naravno, ampak to naravno se lahko doseže le z ličili. Torej lahko se ličijo, vendar ne preveč, ker bi bilo videti, kot da se preveč trudijo ali da so »lažne«, sploh niso videti takšne, kot so v resnici. Lahko pokažejo kožo, vendar ne preveč, ker bi bilo to sramotno in bi bili za to obsojeni.

Tako kot ženske čutijo pritisk s strani medijev in danih lepotnih standardov, se tudi na moških iščejo določene lastnosti, ki jih označujejo kot lepega ali privlačnega moškega. Mediji prikazujejo idealnega moškega kot nekoga, katerega videz dokazuje, da je pravi moški. To se kaže z nadpovprečno višino, brado, lasmi, širokim zgornjim delom telesa, vključno z rameni, bicepsi in prsnimi mišicami. Zdi se, da je “V-oblika” ključni izraz.

Menim, da je ena izmed najpomembnejših stvari, ki si jo moramo zapomniti, da si lepoto določamo mi, saj je osebna in subjektivna. Prenehati moramo gledati na svojo lepoto in lepoto drugih skozi oči medijev, ker nam ne kažejo realistične podobe videza človeka in ne predstavljajo pravega pomena lepote posameznika, temveč prav nasprotno.

Osebni stil je del fizičnega videza, ki ga na osebi opazimo zelo hitro. Na podlagi oblačil lahko predvidevamo družbeni status in celo osebnost nekoga, ki ga sploh ne poznamo. V glavi lahko tvorimo lastna prepričanja proti določenemu stilu ali celo odpor do ljudi, ki ta stil uporabljajo.

To lahko opazimo na primeru dveh stilov; elegantnih in bolj sproščenih širokih oblek. Če je nekdo oblečen v hlače na črto, srajco in suknjič v nevtralnih barvah, v nas spodbudi občutke občudovanja.