Popeljala vas bom med izjemne skulpture in posebnosti Križne jame, več splošnih informacij o jamah, predstavitev Divaške in Škocjanskih jam in še veliko več, pa lahko najdete na spletni strani: …, katero smo na podlagi učnega tabora ustvarili dijaki ITS naravoslovje.
bližini Cerknice se pod debelo plastjo kamnin razprostirajo dolgi rovi Križne jame. Njeno ime ne izvira iz vere in niti iz kapnika v obliki križa, ki so ga po naključju našli v eni izmed dvoran. Poimenovana je namreč bila po Križni gori, ki se je tik nad njo.
Križna jama ima le en vhod, skozi katerega so tako kot danes turisti, včasih vanjo vstopali ogromni jamski medvedje. Njihova pot do tako imenovanega Medvedjega rova je še danes vidna po obrušenih robovih skal. Te so z uporabo ene in iste poti, ki so jo za orientacijo začrtali z vonjavami, zgladili s svojo dlako. Poleg zaobljenih robov pa je v tem delu jame ohranjenih tudi veliko medvedjih kosti.
Če ne zavijemo v Medvedji rov, pa se turistična pot nadaljuje po prvem jezeru. V jami jih najdemo 22, od tega pa sta le 2 zaprta turistom. Večina jih je med seboj razdeljenih le s kratko pregrado, zato pot nadaljujemo izmenično s plovbo in hojo, ob tem pa nas z vseh strani spremljajo čudovite jamske skulpture.
Pod gladino lahko vidimo jamske sifone in odlomljene kapnike. V vodi rastočih kapnikov ni, saj ta proces tam ni mogoč. Njim največji približek pa je odlaganje sige ob stenskih robovih in talnih pregradah. Stalaktiti, ki segajo pod vodo, so pokazatelji dviga vodne gladine. Ker se torej rast kapnikov zaključi nad vodo, lahko v Križni jami najdemo veliko zanimivih kapniških oblik. Med njimi so tudi jamske gobe, ki so pritrjene le na stene. Ker so to ogromne gmote apnenca, je zanje le še vprašanje časa, kdaj se bodo sesedle pod svojo težo.
Ob straneh lahko vidimo nekaj blatnih plaž ter štrleče konglomeratne in dolomitne skulpture, ki so nastale z raztapljanjem apnenca ter odnašanjem blata. Opazimo lahko tudi izjemen kontrast med čistim belim apnencem in črnim manganom, kar 13. največji otok v Sloveniji ter veliko kapniških oblik.
Strop krasijo barvne kapniške zavese, razni stalaktiti, razpoke, ogromno tankih špagetov in redki helektiti. To so sigasti izrastki, ki kljubujejo gravitaciji in sledijo načelom kristalizacije. Značilni so torej po tem, da rastejo v različne smeri, ki jih lahko tudi spreminjajo. Tudi strop sam je zelo raznolik. Na delu pasaže se zelo zniža, v zadnji turistični dvorani pa je od tal do vrha kar 75 m.
Na poti si lahko ogledamo tudi Matjažev rov, poimenovan po kralju Matjažu, preplezamo podor, ki je dobil ime Križna gora, če imamo srečo in ostro oko, pa lahko najdemo tudi jamske živali.
Križna jama je na meni pustila res poseben vtis, zato vsem ljubiteljem jam, narave in vsem radovednežem toplo priporočam, da se dobro oblečete in si Križno jamo ogledate tudi sami.
Tjaša Stojanoski, 3. ag